Matjaž Brulc – zmagovalec Goginega literarnega natečaja

Matjaž Brulc (1976, Novo mesto) je kritik, pisatelj in pesnik, po poklicu pa umetnostni zgodovinar. Od konca devetdesetih let sodeluje z različnimi mediji kot svobodni novinar in umetnostni kritik, pišoč pretežno o sodobni likovni umetnosti ter kulturi.

Je avtor dveh zbirk kratke proze – Diznilend (Goga, 2005; nominacija za literarni prvenec leta) in Kakor da se ne bi zgodilo nič (Goga, 2009; nominacija za fabulo) – in zbirke pesmi z naslovom Balade za psa in prhljaj (KUD France Prešeren, 2006). Prozo je objavljal v več slovenskih revijah, nekatere izmed zgodb so bile prevedene v angleški, nemški in hrvaški jezik. Ob nekaterih nominacijah za knjižne nagrade je leta 2009 osvojil prvo nagrado za kratko prozo na literarnem natečaju ob 20-letnici izhajanja revije Rast, leta 2011 pa nagrado Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo.

Naslov Brulčevega kratkoproznega prvenca, Diznilend, je povzet po fenomenu, simbolu amerikanizma in njegove kičaste ponarejenosti, namenjene zabavi. Zgodbe razkrivajo obče stanje duha naše civilizacije in s tem tudi položaj avtorjeve generacije, izpisane pa so pristno in sočno, podane v rahlo humorni maniri, čeprav pogosto bridke. Avtor se pri opisovanju osredotoča na posamezne drobce, množica teh detajlov pa odslikava duha časa, ki je izrazito nehomogen. Naslov druge kratkoprozne zbirke Matjaža Brulca, Kakor da se ne bi zgodilo nič, pa napeljuje na prazni tek vedno istega vsakdana, ki ga živijo sleherniki, avtorjeva pisava pa vztraja na razpršenem pogledu – ta se kaže v menjavi pripovedovalskih leg, prehajanju med urbanim in ruralnim okoljem, v poantiranju zgodb, ki je mestoma izrazito, drugič pa od njih ostane le bežna silhueta. Zbirko gre, tudi zaradi nezmožnosti komunikacije, ki zaznamuje Brulčeve zgodbe, razumeti kot približevanje poetiki minimalizma.

Tokrat objavljamo njegovo zgodbo 7:12, ki je zmagovalna zgodba literarnega natečaja, objavljenega v julijski številki revije Rast in povezanega z izidom najnovejšega romana Mihe Mazzinija Zemljevidi tujih življenj. Slednji razkriva zgodbo Slovenke Dore, skrivnostnega dekleta z ruto s fotografije, ki jo glavni junak zagleda na zaslonu kupljenega (in pred tem ukradenega) iPada.