Na njihovih žrtvah gori luč po celi Sloveniji

Peter Rezman (1956, Celje) – pisatelj, pesnik in dramatik – se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava teme, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Poezijo je začel objavljati v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1985 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Pesmi iz premoga in zbirko kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman. Od izida prvenca do leta 2010 beleži desetine objav pesmi, kratke proze in dramskih besedil v osrednjih literarnih revijah in drugih literarnih publikacijah ter zbornikih. Širšo prepoznavnost mu je prinesla zbirka kratkih zgodb Skok iz kože (Litera, 2008), za katero je 2009 prejel nagrado fabula.

Po romanih Pristanek na kukavičje jajce (2010), Zahod jame (2013, finalist za nagrado kresnik) in Tekoči trak (2015) je tik pred izidom Rezmanovo četrto romaneskno delo Barbara in Krištof (Goga, 2016), ki je nesentimentalen poklon vaškemu načinu življenja, ki je izginilo zaradi velenjskega rudnika. Roman je postavljen v vas Kotel, ki se zaradi izkopavanja »črnega zaklada« vse bolj pogreza in bo sčasoma izginila. Tam 15. avgusta, na dan velikega cerkvenega praznika, poteka tradicionalno srečanje ogroženih in preseljenih; in tokrat je prav posebno svečano, saj so zakladokopi obnovili napol porušeno vaško kapelo, ki čaka le še na nadškofovo posvetitev. A praznično dogajanje je le kulisa, v ozadju katere se odvijajo zelo aktualni družbenopolitični prizori – Barbara in Krištof je namreč prvi slovenski roman, ki se dotakne finančnih mahinacij, povezanih z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, in to v spregi z Rimskokatoliško cerkvijo.

Bralca bo v Rezmanovem romanu od stavka do stavka vodilo veselje do branja bogatega, mestoma nalašč in prav prijetno narečno obarvanega besedišča, pa tudi radovednost, kako se bo vse skupaj zaključilo – zato v bralsko pokušnjo tokrat objavljamo odlomek z začetka romana, ko se prebivalci Kotla (in z njimi »častni« gostje posvetitve) pripravljajo na svoj najpomembnejši dan v letu.