»Tudi naprej, Telémah, ne boš plašljiv in neumen,
ako je v tebi le troha duha in moči po očetu,
kakršen bil je sam, krepàk v besedi in delu,
tu ne bo ti zaman tvoj pot in ne brez uspeha!«
(Homer, Odiseja, II/270–273)
Pričujoči verzi iz drugega speva Homerjeve Odiseje v prevodu Antona Sovreta so spodbudne besede, ki jih boginja Atena v podobi Odisejevega prijatelja Mentorja namenja junakovemu komaj doraslemu sinu Telemahu. Ta se namreč odpravlja na morje, z ladjo v Pilos in Šparto iskat očeta in povprašat po njem njegova soborca – Nestorja in Menelaja, ki sta se že davno zmagovito vrnila izpred Troje. Itaško kraljevo palačo so namreč zasedli snubci, ki se potegujejo za roko Telemahove matere Penelope, ki moža zvesto čaka že dvajset let. Homerjev Mentor, ki mu je Odisej ob odhodu na trojansko vojno zaupal skrb za dom in vzgojo sina Telemaha, je torej lik, čigar ime je prišlo v občo rabo. Že iz zgornjih verzov je – ob za Homerja značilni in v Odiseji pogosti mimikriji (Atena prevzame Mentorjevo »živo podobo po vnanjosti kakor po glasu«1) – razvidna njegova vloga učitelja, motivatorja, skrbnika družinskih vrednot in promotorja življenjskega poguma ter srčnosti.
Po SSKJ je mentor vodja, svetovalec, kdor z nasveti, pojasnili usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka, poti za dosego tega cilja pa je seveda mnogo. Kot učitelj se lahko s to vlogo v odnosu do mladih generacij zelo osebno poistovetim. Razumem jo kot poslanstvo in jo pri doseganju konkretnih učnih ter vzgojnih ciljev in nalog skušam udejanjati. A najbližje mi je pristop »iz ozadja«, situacija, ko mentorske vloge ne postavljam pod luči žarometov in delujem tako, da čim bolj diskretno poskrbim za okoliščine in pogoje, ki mlade spodbudijo k lastnemu raziskovanju, osebnostni rasti in pogumu za javno delovanje. Prepričan sem, da moramo v današnjem času pri mladih in širše skrbeti ne le za pragmatično doseganje konkretnih nalog, temveč tudi za umetniško ustvarjalnost, zdravo kritičnost do družbenih pojavov in kulturo dialoga. Iz takšnega humusa je ob številnih drugih projektih zrasel GIMNM KANT kot ena izmed možnosti izbirnih vsebin za dijake novomeške gimnazije.
Nekatere besede imajo čudovito lastnost, da pri ljudeh vzbujajo različne asociacije. Ob gimnazijskem KANTU prav gotovo kdo pomisli na nemškega razsvetljenskega filozofa Immanuela Kanta (1724–1804), a dejstvo je, da bi med današnjimi že tako redkimi mladimi navdušenci nad modroslovjem še težje našli kakega zagretega kantovca. Na drugi strani pa je res, da nas »gimnmkantovce« na poseben način, ne da bi to eksplicitno izpostavljali, povezuje Kantova ideja kategoričnega imperativa v tem smislu, da se trudimo za dobro brez vsakršne računice, brez misli na lastno korist, ki bi se utegnila izcimiti iz našega početja, kar je v današnjem svetu – upam si trditi – redek pojav. Že v naslovu prispevka smo se poigrali s še eno možnostjo razumevanja izraza, s stalno besedno zvezo »priti na kant« v pomenu »obubožati, propasti«. Najbrž le še malokdo ve, da takšno pojmovanje temelji na nekdanji rabi besede kant, ki je pred stoletji pomenila dražbo, razprodajo imetja zaradi osebnega stečaja – najdemo jo, denimo, v slovarskih zapisih Marka Pohlina v 18. stoletju. Gre morebiti za gimnazijsko podjetniško pobudo, ki bi zasebnikom ali podjetjem ponujala rešitve pred nevarnostjo finančnega bankrota? Ne, pri gimnazijskem KANTU seveda ne gre niti za inkubator podjetniških idej – te na gimnaziji razvijamo pod okriljem drugih projektov. Kaj pa »kant« kot obšiv, rob? Marsikoga namreč zamika, da bi v življenju »hodil po robu«, izzival ustaljene in okostenele družbene prakse ter avtoritete, oral nove ledine … Na prvi pogled se zdi to perspektivna prispodoba, ki pa v današnjem času prevladujočega konformizma realno ni pretirano privlačna. Podobno kot ni prijeten občutek, če se nekam »zakantaš«, se pravi zaletiš – in s tem izgubiš zagon za nadaljevanje začrtane poti …
Ko smo pred osmimi leti na Gimnaziji Novo mesto zagnali ciklus kulturnih večerov GIMNM KANT, smo želeli z imenom poudariti predvsem možnost, da se na njih javnosti predstavijo mladi kantavtorji, glasbeniki in poeti – tedaj še ekskluzivno v navdihujočem in prijetno intimnem okolju gimnazijske knjižnice, ki se s svojim velikim panoramskim oknom zazira proti staremu mestnemu jedru s Kapitljem, Ragovemu logu z reko Krko ter Gorjancem v daljavi. Za nekatere od njih je bila to priložnost, da svojim vrstnikom – morda le enkrat v življenju – pokažejo delček svoje ustvarjalnosti, za mnoge pa je KANT pomenil in še vedno predstavlja bolj ambiciozen vstop v svet kulture v najširšem smislu. Njegov glavni namen je torej predstavljati ustvarjalnost in poustvarjalnost dijakov in dijakinj novomeške gimnazije ali vsaj spodbujati refleksijo na kulturno, umetniško in družbeno dogajanje pri mladih v varnem in spodbudnem okolju. Gre za svojevrstno variacijo in obenem nadaljevanje tradicije kulturnih dogodkov, ki so v zadnjih desetletjih potekali v prostorih Gimnazije Novo mesto.2 Vse bolj odmevna tovrstna srečanja so presegla pričakovanja tako glede kakovosti nastopajočih kot tudi glede števila obiskovalcev, kar je porodilo idejo, da lahko KANT stopi tudi na novomeške ulice in trge in se pokaže širši publiki.
Za konkretno organizacijo stoji iniciativni odbor – sestavljajo ga zainteresirani dijaki in mentor (pisec teh vrstic) –, ki vsako leto oblikuje niz tematsko različnih dogodkov, na katerih se javnosti predstavijo številni dijaki in dijakinje s svojimi avtorskimi deli na področju literature, glasbe, likovne umetnosti in fotografije, pa tudi kot glasbeni poustvarjalci – literarni interpreti, pevci in inštrumentalisti. Potrebno je poskrbeti za obveščanje in izbor nastopajočih, se dogovarjati za termin in lokacijo, oblikovati plakate – ti so skozi leta postali kultni in zares umetniško prepričljivi – in drugo promocijsko gradivo, poskrbeti za prisotnost na družbenih omrežjih, razmisliti o povezovanju dogodka, nenazadnje pa urediti vse potrebno tudi v tehničnem smislu, kar vključuje pripravo ozvočenja, luči, odra, sedišč in na koncu seveda tudi pospravljanje in ureditev prizorišča. Ključno se zdi, da interes za oblikovanje teh s kulturo prežetih gimnazijskih večerov kažejo dijaki sami, ki jim takšna javna predstavitev lahko pomeni potrditev za nadaljnje ustvarjanje in delovanje, hkrati pa se lahko na tem mestu seznanjajo s svojimi vrstniki, progresivnimi mladimi ustvarjalci ali nekoliko starejšimi vzorniki, prek katerih dobijo spodbudo ali usmeritev za svoja umetniška prizadevanja. Kot mentor »iz ozadja« si ob tem prizadevam za še eno usmeritev, namreč primernost vsebine nastopajočim, publiki in prizorišču. S tem mislim predvsem na kulturni in urbani značaj dogodka ter odsotnost kiča, sladkobnosti in mediokritete, ki so se, tako se zdi, v zadnjem času razpasli v vseh sferah naše družbe.
S KANTOM tako skrbimo za prebujanje in razvijanje ustvarjalnosti dijakov novomeške gimnazije, ozaveščanje pomena kulture, subkulture in povezovanja mladih, razvijanje kritičnega mišljenja o družbi in umetnosti, spoznavanje, druženje, kakovostno preživljanje časa z vrstniki ter razvijanje pozitivnih odnosov, širjenje osebnostnih obzorij, seznanjanje z zanimivimi dejstvi ali informacijami ter razvijanje zmožnosti estetske recepcije in javnega nastopanja, spodbujamo pa tudi premislek o vlogi ter možnostih mladih v današnjem svetu.
V zadnjih nekaj letih smo gimnazijci s polétnim, junijskim KANTOM, kot je bilo že omenjeno, odločneje stopili tudi v širše, lokalno okolje in z dogodki na novourejenem novomeškem kaskadnem trgu ter še zlasti na vrtovih Dolenjskega muzeja nakazali, kako lahko v kulturnem vzdušju zaživijo deli starega mestnega jedra, ki jih doslej nismo bili navajeni v takšni podobi. Avgusta 2022 je v intervjuju za Živo, prilogo Dolenjskega lista, nekdanja dijakinja novomeške gimnazije in ena od aktivnejših kantovk Lana Traven takole izrazila svoj pogled na širitev dogajalnega prostora: »Zagotovo je bil že letošnji zadnji Kant ‘pod nočnim nebom’ velik korak k vključevanju v kulturno sceno Novega mesta. Glede na zelo pozitivno izkušnjo, se bodo gimnazijski ustvarjalci in poustvarjalci v prijetnih večernih urah zagotovo še kdaj predstavili na prostem. Potrudili se bomo najti še kakšen primeren prostor v Novem mestu, ki ga bomo, čeprav le za nekaj ur, uspeli spremeniti v prijetno okolje, polno mladostne umetniške energije. Vseeno pa bo Kant v prihodnje večinoma potekal na gimnaziji, kjer naša knjižnica omogoča prijetno intimno vzdušje, zaradi česar se dijaki lažje opogumijo in s sošolci delijo svoje talente.« Na istem mestu je še ena od organizatoric Rea Bergant spregovorila o vplivu KANTA na medgeneracijsko povezovanje med dijaki: »Ko sem prvič stopila v Gimnazijo Novo mesto, sem poznala le peščico ljudi, pomembnejše in trdnejše vezi pa sem stkala ravno zaradi Kanta. Ta večerni dogodek v gimnazijski knjižnici zbere dijake vseh štirih letnikov, ki jim je skupna ljubezen do umetnosti. S poslušanjem proze, poezije in glasbe posameznikov jih spoznaš bolje in pristneje, kot bi jih spoznal med poukom. Z njimi se lahko povežeš skozi čustva, ki jih prevevajo, ali skozi njihov način dojemanja realnosti. V prostoru zbrane štiri generacije se tako povezujejo in se spoznavajo – kateri letnik obiskuješ, ni več pomembno.«
Takšne besede potrjujejo, da je bila začrtana pot prava, da z njo skupaj ustvarjamo spodbudno in ustvarjalno okolje, ki je prav gotovo ena od dodanih vrednosti pri odločitvi za šolanje na novomeški gimnaziji. S KANTOM nadaljujemo tudi v tem šolskem letu, prireditveni del in organizacijo pa prevzemajo nove generacije. Upamo, da bodo dogodki kot doslej tudi v prihodnje izvrstno obiskani, pri čemer bo (tako kot je vedno bilo) poskrbljeno tudi za udobje obiskovalcev in nastopajočih, ki so se ob čaju in piškotih bodisi v intimni atmosferi šolske knjižnice, na »božično-novoletnem« KANTU v šolskem atriju ali pod zvezdami na muzejskih vrtovih počutili kot doma. Vesel sem, da so začetna prizadevanja obrodila toliko sadov in da lahko z mladimi vedno znova udejanjam svojo vlogo mentorja – usmerjevalca, preden kot iskalci lepote in resnice zares odrinejo na morje izzivov in preizkušenj polnega odraslega življenja, oboroženi s potrebnim pogumom in srčnostjo. Zato brez skrbi – pridite na KANT!
