Nova številka revije Rast: “Cigan je tisti, ki verjame v ciganstvo”

Cilj in ambicija tokratne številke Rasti ni odkriti veliko resnice o Romih, ravno tako ne podati analize stanja in ne ponujati rešitev in končnih odgovorov. Namen je v bistvu skromen. Zbrali smo nekaj člankov, intervjujev, razmišljanj, za katere urednik misli, da imajo kaj povedati in so vredni branja.

Francoski antropolog Claude Lévi-Strauss v delu Rasa in zgodovina piše:

“Zdi se, da so ljudje v raznovrstnosti kultur le redkokdaj videli to, kar pravzaprav je; naravni pojav, ki izvira iz neposrednih ali posrednih odnosov med družbami; v raznovrstnosti so pogosto videli nekaj pošastnega ali sramotnega; na tem področju napredek vednosti ni toliko razbijal te iluzije in vzpostavljal natančnejšega razumevanja, kolikor je pomagal, da so ljudje iluzijo vse bolj spreminjali ali si izmišljali načrte, kako se z njo sprijazniti. Najstarejše vedenje, ki zagotovo izvira iz trdih psiholoških temeljev /…/ je v tem, da kratko malo zavrnemo kulturne oblike, ki so najbolj oddaljene od tistih, s katerimi se identificiramo. “Navade divjakov, “pri nas tega ni”, “tega ne bi smeli dovoliti” itd., vse te surove reakcije govorijo o zmeraj istem strahu, istem odporu, ki ga občutimo ob vsakem tujem načinu življenja, verovanja in mišljenja.”

Zdi se, da je citat dober opis zgodovine in sedanjosti odnosa med večinsko in romsko skupnostjo. Gre torej za raznovrstnost in umevanje raznovrstnosti nekoč ciganske, danes romske kulture in kulture večinske skupnosti.

Dodajamo še pojasnilo. Da se izognemo nesporazumom in morebitnim napačnim interpretacijam glede poimenovanj cigan/Cigan/Rom in vsem iz teh izhajajočih pridevnikov, želimo pojasniti njihovo uporabo.

V vseh zgodovinskih virih in literature se uporablja izključno poimenovanje cigan, in ko avtorji neposredno citirajo vir, je mogoč zapis le z malo začetnico. Če se avtor posredno naslanja na vire, uporabljamo zapis z veliko začetnico. Ko pa avtorji pišejo na splošno, je edino pravilno in sprejemljivo poimenovanje Rom/Romi.

In na koncu. Claude Lévi-Strauss je napisal: “Barbar je tisti, ki verjame v barbarstvo.” Urednik si je dovolil to misel parafrazirati v naslovu uvodnika.