OKROGLO VESELJE
Ljubezen
piši z veliko
dvome
z malo
občutke sreče
razlij v slike
in jih okviri
za čase
ko jih vsakdan
prekrije
s prahom.
REZILA
In ti delaš svoj Art
in si neizprosen
jebeš male pičkice
ne sprašuješ se
o prihodnosti
vse je zdaj
in jutri ne obstaja
v trenutku
ko bi lahko bil vsakdo
ostajaš
ti.
***
In morda
ne bi razumel
da čeprav hodiva
po istih cestah
dihava isti zrak
jaz raje držim
za roko
njega
in poljubljam
njegove ustnice
morda
ne bi razumel
da so mi ljubša
njegova kolena
in lica
kot njena
in čeprav živiva
v isti ulici
pod isto streho
jaz raje gledam
v njegovo okno
ko z jasnimi očmi
sanja
o prihodnosti.
*+#2!!
Pozabiš
na september
ko te življenje
rodi
v novo kvadraturo
skrbi
greš gledat
vse tiste slike
o katerih
si se učil v šoli
veliko potuješ
skozi neznana telesa
ne ustavljaš se
besedna zveza
svobodni umetnik
se zdaj zdi
še zanimiva
poleti Berlin
jeseni London
za tvoj rojstni dan Moskva
kot vedno
sneži
in je
prekrasna.
VRAČANJE
Toliko rib in ptic
je poletelo
skozi ta okna,
toliko imen in poletij
je zapustilo
te prostore,
vstopiš
in sem
srečen.
Spokojnost
počasi prekrije
stene zavračanja,
pogledi
izperejo v stene
zažrto zgodovino,
jutri
zdaj ni več
tako negotov,
na vrtu
vzbrstijo
tulipani.
***
Morje odnaša in prinaša
veliko bremen
tvojih in mojih
v vsem kar ljubim
ostaja otožnost
ko sanjam
sanjam o tebi
o tvojih licih
razbrazdanih kolenih
in o vseh obljubah
ki si jih odnesel s sabo
morje odnaša in prinaša
veliko bremen
šumenje vetra
počasi prekrije
moje skomine
spustim te
zdaj je spet svetlo
morje diha
zemlja je voljna
tvoje oči
se iskrijo
čez obzorje.
***
Spomnim se
da je bilo nekoč svetlo
mesta
so utripala tako prodorno
roke
so bile varne
spomnim se
ognjemetov
travnih bilk
kresnic
polnih želja
po novem
po dihanju
po ljubljenju.
***
Pišem
da bi lažje
razumel
zakaj
se konci
spreminjajo
v velike
kvadrature
brezčasja.
Pišem
da bi lažje
razumel
zakaj
mi je
težko
govoriti
v ednini
o vsem
tistem
grdem
hrapavem
grobem
mojem.
***
Majhne stvari
kocka ledu
v obliki frnikole
pijani travniki
zgodaj zjutraj
ljubiti
in se predati
brez vprašanja
majhne stvari.
***
Pesem
so vijuge na obrazu
ki govorijo o tem
da si bil
tukaj
brez kompromisno
brez olepšav
tukaj
da si prehodil
vse te ceste
vse te ljudi
da si doživel
eksplozijo
revolucijo
v odhajanju
preseganju
varnih okvirjev
naučenega
pesem
so vsa jutra
s tabo
francoski zajtrki
sredi Ljubljane
ko zunaj dežuje
in me bereš
droben trenutek
ko mislim
da bi lahko bil
srečen
da bi se lahko
tukaj ustalil
ugnezdil
v tvoje dihanje.
***
Mojstrstva brezdelja
se naučiš
ko znaš
reči
ne
a ni lepo opazovati
kako se seseda pena
v kozarcu piva
kako prah
lenobno kaplja na police
kako vse okoli tebe
hiti in odhaja
ti pa ostajaš
isti.
***
Velika paranoja
se je naselila
med moje ikebane
pikapolonicam
so odpadla krila
sam sem
v tej prepolni hiši
sam
med vsemi temi kupi
nerešenih vprašanj in situacij
sam
med vsemi temi kupi reči
ki nikoli niso bile zares
moje
kaj naj zdaj
z vso to prihodnostjo
ki se je ne da konzervirati
z vsemi slikami bivših
ki ponoči na skrivaj
zrejo vame
kaj naj z vsemi poletji
ki sem jih preživel tukaj
med prekladanjem knjig
štetjem mušic
in hlinjenjem
naučene samozadostnosti
ko pa bi lahko
bil nekje drugje
nekdo drug
nabijal na koš
spal po smetiščih
bil še eno izmed golih teles
na plesišču
zdaj ko je jesen
listje počasi pada iz krošenj
strahovi
se začnejo gnesti
in obupno rediti
sam sem
in vhodna vrata
na koncu hodnika.
