Milano, Verona, Siena, Perugia.
Milano,
Verona,
Siena,
Perugia.
hotelske sobe
so dišale
po najini slasti
in frišnem kruhu,
ki sva ga,
mrtva
od seksa,
ob treh zjutraj
nakradla
v bližnji trafiki,
ker sva v mislih
že bežala
med toskanske sončnice
brez možnosti
vrnitve.
Milano,
Verona,
Siena,
Perugia.
v tej nočni vožnji,
v tem brezciljnem brnenju
motorja,
se mi je med toni
razbeljenih radijskih postaj
stopilo
grlo –
takrat sem te imela
raje
kot slečene pistacije
in ti še nisi odkril,
kako me lahko prizadeneš
na šestnajst različnih načinov,
še preden
izgovoriš
Milano,
Verona,
Siena,
Perugia.
Ko bo prebledel večer
rada bi se izgubila
v telesu
polnem sandalovine
in si globoko v grlo
zatlačila vibrator
da bi tudi ti začutil
njegove tresljaje
rada bi odpotovala
v zdavnaj izgubljeno
mesto
v maternici
drobcene pokrajine
in ti razložila
da si bil sprva
piskajoča stročnica
brez penisa[1]
rada bi te preplavila
s spomni
iz plodovnice
in te ranila s kozarcem
zarje
ker jih zdaj zaslišiš le
ko ostali zaspijo
čeprav je dan že onesnažen s slovesom
v tvojih očeh
se nabira
tema
dotakni se vetra
rečeš
med klepetom
pod krošnjo
pesem hrani spomin
še preden presahne
si jo hočem zapomniti
čeprav bi rada obtičala
tu
drsim
s hribov
do lune
se me sliši
in nerada priznam
da poznam samo nebo
brez zvezd
nekoč ne bom več osamljena
in pozaba bo mehkejša
čeprav je dan že onesnažen
s slovesom
[1]ta se je razvil
šele kasneje
