V jesen vstopamo z novo številko Rasti, ki jo končno posvečamo knjigi. Zakaj končno? Ves čas so naše številke posvečene literaturi, knjižnim izdajam, predstavljamo pisatelje, ilustratorje, a vedno v povezavi z drugimi temami. Knjige nas spremljajo na vseh področjih našega življenja in le težko preživimo brez njih. Občasno slišimo koga, ki se »hvali«, da ne bere, a vseeno kmalu ugotovimo, da ima tudi on nek spomin na knjigo, ki ga je prevzela, in to nam vzbudi upanje, da jo bo tudi on ponovno vzel v roke.
Ko prvič vstopim v meni še neznano hišo, stanovanje, se po prvih uvodnih pozdravih začnem ozirati naokoli in iščem knjižne police. Pogled na knjige mi vzbudi občutek domačnosti in lažje navežem stik z gostiteljem. Ni lepšega občutka kot ugotoviti, da smo z nekom prebrali isto knjigo in se potem pogovarjati o prebranem. Takšne knjižne debate so dragocene za bralce, saj ga vabijo k širšemu razmišljanju. Velikokrat več bralcev na drugačen način razume prebrano.
Leto 2020 nam je prineslo novo dojemanje prostora, saj smo morali za kratek čas vse svoje aktivnosti preseliti med stene svojega doma. Potovanja in vsakodnevne migracije so postale nepredstavljive. Dom je postal delovno okolje, prostor sprostitve in rekreacije, vanj smo strpali ves svoj svet. V teh trenutkih smo se spet zatekli v svoje domače knjižnice. Nekateri so naredili inventuro in ugotovili, da jim veliko knjig manjka, saj so jih nekomu posodili in pozabili. Drugi so se ponovno lotili branj klasikov ali pa se lotili tistih knjig, za katere prej enostavno ni bilo časa. Knjige so postale sredstvo odkrivanja novih svetov in premislekov. Tudi sama sem ponovno v roke vzela knjige, ki sem jih prej odrivala oz. nisem imela bralske koncentracije. Knjžne police so mi nudile zavetje pred poplavo informacij, ki so jih bruhali mediji.
Slovenci smo narod branja, kar dokazujejo številne knjižnične izposoje. Redkeje pa se odločamo za nakupe knjig. Razlog so le redko cene, saj v primerjavi z ostalimi stroški, ki jih imamo, le-te niso tako visoke. Zakaj potem takšna sramežljivost? Morda nam bo ravno novo obdobje samoizolacij spremenilo pogled.
V številki, ki je pred nami, so o knjigah razmišljali različni posamezniki, ki se ukvarjajo s knjigami oz. literaturo, vsem pa je skupno, da si življenja brez knjig ne predstavljajo. Miha Kovač nas v svojem razmišljanju popelje v boj med knjigo in zaslonom. Pravi, da šele s knjižnim razmišljanjem lahko začnemo uporabljati splet. Bralka Nina Kožar predstavlja projekt Knjigobežnice in ugotavlja, da se moramo tudi bralci povezovati in deliti svoje bralne izkušnje. S podobnim zanosom opisuje svoja bralna doživetja tudi pisatelj Nejc Gazvoda, ki je že v otroštvu odkril svoje domače okolje – knjižnico. Andrej Blatnik ugotavlja, da v Sloveniji izide zelo veliko knjig, kar je nenavadno za tako majhen trg. Dolenjci pa imamo veliko srečo, saj se nam knjige predstavljajo skoraj na domačem pragu. Letos se nam obeta že 43. Dolenjski knjižni sejem – to je knjižni sejem z najstarejšo tradicijo pri nas. Letošnja izvedba sejma je še malo negotova zaradi izrednih razmer, a verjamemo, da bo knjiga našla svojo pot. Podobno razmišlja tudi Samo Rugelj, ko piše o stanju slovenskega založništva. O knjižnicah prihodnosti je v intervjuju z Igorjem Vidmarjem spregovoril direktor Knjižnice Mirana Jarca Luka Blažič. To pa ni edina novomeška knjižnica. Tomaž Koncilija nas popelje med knjižne police frančiškanske knjižnice. V tej zares bogati številki, s katero vstopamo v 30. leto izhajanja revije, lahko preberete še zanimive članke o literarnih festivalih in nagradah (Silvija Žnidar), Marinka Cerinšek nas popelje v preteklost, saj je naredila kratek oris tiskarstva in založništva v Novem mestu. Letos obeležujemo tudi 180. obletnico rojstva znamenitega leksikografa Maksa Pleteršnika. Sabina Stanič nam predstavi njegovo življenje in slovarske dosežke. Vedno zanimivi sogovornici sta pripovedovalki Ana Duša in Špela Frlic. Pripovedovanju sta dali avtorsko pozicijo in celovečerni pečat ter (si) ustvarili poklic. Vabljeni k branju pogovora z njima. V literarnem delu lahko preberete odlomek iz knjige Janeza Bogataja, ki bo izšla konec leta, in se vrnete v čase, ko je Janez Trdina raziskoval Dolenjsko. S svojo poezijo pa nas budi vsestranska ustvarjalka Nina Dragičević. Posebne knjige so tudi brezbesedne slikanice, ki nam jih predstavlja skozi svoje delo ilustratorka Marta Bartolj. Vabljeni torej med naše platnice, kjer se gotovo skrivajo številni bralni namigi.