Dvojčki so potomci, ki nastanejo v isti nosečnosti in že od nekdaj burijo domišljijo zaradi svoje navidezne zrcalne identičnosti, a hkrati globokih razlik, ki jih pogosto ločujejo. V njih se zrcalijo številna simbolna nasprotja: enakost in drugačnost, bližina in odtujenost, usoda in svobodna volja. V Sloveniji se vsako leto rodi približno 1,5 % otrok kot dvojčkov – kar pomeni okoli 300 parov. Za primerjavo: v istem letu izide približno 1.800 leposlovnih knjig v slovenskem jeziku, skoraj desetkrat manj kot je vseh novorojenih otrok. Če Slovenci po raziskavi Knjiga in bralci VII preberemo le 8 knjig letno, se zdi, da je izbira prebranih knjig še kako pomembna.
Zgodbe imajo moč – še posebno tiste, ki nam omogočajo vstop v svet, kjer dvojčki niso le biološki fenomen, temveč literarni motiv, poln simbolike in napetosti. Literatura, v kateri so dvojčki v središču dogajanja, pogosto razpira temeljna vprašanja o identiteti in vlogah, ki jih prevzemamo v življenju, in o nevidnih vezeh, ki nas povezujejo – ali razdvajajo.
Dvojčki kot literarni liki pogosto niso samo bratje in sestre – postanejo simboli razcepljene zavesti, družinskih travm in kulturnih razlik. Eden najbolj znanih primerov v mladinski književnosti je kultni roman Dvojčici Ericha Kästnerja, ki je navdihnil tudi priljubljeno romantično komedijo Past za starše (The Parent Trap, 1998). V tej zgodbi se dvojčici, ki sta bili ob rojstvu ločeni, po naključju srečata in si prizadevata ponovno združiti ločena starša.
V nadaljevanju predstavljamo štiri sodobne romane, kjer dvojčki niso zgolj zanimivost, temveč osrednji tematski element, ki odpira globlja vprašanja o zvestobi, samopodobi, travmah, družbenih normah in posameznikovi izbiri.
Čast – Elif Shafak (Sanje, 2016)
Roman Čast turške pisateljice Elif Shafak razkriva temačne družinske vezi kurdske družine, ki se priseli v London. Roman se začne s koncem in se razvija s fragmentirano naracijo. Pripovedovalci zgodbe so pripadniki družine Toprak, sledimo pa njihovi družinski sagi, ki se začne leta 1945, po koncu 2. svetovne vojne, in traja do leta 1992, ko pride Alex iz zapora. Enojajčni dvojčici Pembe in Džamila si izbereta drugačni življenjski poti, čeprav se med branjem vprašamo, ali je prav tako. Čemu se morata odreči in kolikokrat morata pravzaprav umreti?
Tradicionalne vrednote, ki se prenašajo iz roda v rod, so lahko tako dobre kot slabe; čast je ena izmed teh, ki lahko življenje odenejo v pisane barve, a tudi v črnino. Gre za umetelno zgrajeno pripoved, ki nam osvetli zastarele patriarhalne odnose in pokaže, kako lahko ti uničijo družino v njeni srži.
Turška avtorica, ki piše tudi v angleščini, je zaradi aktivizma, zavzemanja za človekove pravice, pravice žensk in pravice LGBT skupnosti ter svobodo govora mnogokrat trn v peti turški oblasti. Gre za eno najvidnejših večkrat nagrajenih sodobnih turških pisateljic, katere knjige so prevedene v kar 58 jezikov.
Samotnost praštevil – Paolo Giordano (Mladinska knjiga, 2010)
Italijanski doktor fizike je zaslovel s prvencem Samotnost praštevil, ki je v izvirniku izšla leta 2008. Za psihološki roman je prejel več nagrad, med njimi tudi prestižno nagrado strega za najboljši italijanski roman, ki je bil preveden v več kot 40 jezikov.
V pripovedi sledimo dvema protagonistoma, Alice in Mattii, ki sta oba v otroštvu zaznamovana s tragedijo. Alice fizično zaznamuje nesreča pri smučanju, Mattia nosi križ krivde, ker je zaradi njegovega neodgovornega ravnanja izginila njegova sestra dvojčica. Oba sta osamljena, socialno izolirana in močno čustveno poškodovana. Spoznata se v srednji šoli in se močno povežeta, a njun odnos ostaja zaznamovan z metaforo praštevil, ki so sicer blizu, a jih ločuje vsaj ena druga številka. Praštevila tako postanejo simbol njune samote in nezmožnosti resnične bližine.
Leta 2010 je bil po knjižni predlogi posnet istoimenski celovečerni film La solitudine dei numeri primi. V mesecu aprilu je izšla Giordanova šesta knjiga v slovenskem prevodu – Tasmanija, v tem času pa je pisatelj tudi gostoval v Sloveniji.
Nasad oranževcev – Larry Tremblay (Družina, 2017)
Gre za kratek poetičen roman, ki je v francoskem izvirniku izšel leta 2013 in za katerega je kanadski pisatelj prejel nagradi Prix des libraires du Québec in Prix littéraire des collégiens ter najvišjo državno nagrado Governor General’s award.
Spremljamo pretresljivo zgodbo dvojčkov Ahmeda in Aziza. Ko pade bomba, ki ubije njuna stara starša, se kmalu na vratih pojavijo vojaki, ki želijo maščevanje. V vasi na Bližnjem vzhodu s hreščečo nevihto zahrumi vorteks nasilja, ki z zahtevano žrtvijo prekine skoraj idilično otroštvo, ki se odvija v senci nasada oranževcev. Katerega od dvojčkov bo oče Zahed po smrti svojih staršev poslal, da se babici in dedku s samorazstrelitvijo pridruži v onostranstvu?
Avtor, ki je sicer doktoriral iz gledališke režije, v svojih številnih dramah izbira protagoniste, ki se soočajo s hudimi psihološkimi travmami – tematiko, ki je danes še posebno aktualna zaradi vojne v Ukrajini in holokavsta v Gazi, kjer je bilo po nekaterih ocenah ranjenih 118.300 in ubitih vsaj 52.000 ljudi, od tega 22.000 otrok. Kar se zdi etična dilema nepredstavljivih razsežnosti, je grozeča resničnost, ki lahko z vzponom fašizma hitro postane problem tudi našega evropskega prostora.
Razblinjajoča se polovica – Brit Bennett (Hiša knjig, 2021)
Razblinjajoča se polovica je drugi od skupno treh romanov ameriške pisateljice Brit Bennett, ki živi v Los Angelesu. Roman je bil nominiran za nagrado Women’s Prize for Fiction, HBO pa je odkupil pravice za snemanje krajše serije po romanu, ki jo lahko pričakujemo v prihodnosti.
Pisateljica nas popelje v preteklost, v leto 1968, kjer spoznamo dvojčici Stello in Desiree, ki živita v majhnem črnskem mestecu na jugu Amerike. Gre za mesto rasno temnopoltih ljudi, katerih koža je svetla. Dvojčici pri šestnajstih letih pobegneta od doma, se kasneje poročita in vsaka rodi hčerko. Desiree se zaradi nasilnega moža vrne k mami v rodni kraj, medtem ko se Stella izdaja za belko in prekine vse stike s svojo družino. Ko hčerki obeh dvojčic odrasteta in se po naključju srečata, se začne razkrivanje družinskih skrivnosti in medrasnega prestopanja.
Sklep
Dvojčki v literaturi niso le biološki fenomen, temveč nosilci simbolike, preko katerih lahko raziščemo temeljna vprašanja o identiteti, usodi in svobodni volji. Dvojnost omogoča igro z ogledalom, nekaj, kar si je zelo podobno, je lahko tudi popolnoma različno. Dostikrat so zgodbe dvojčkov zgodbe o razhajanju, v romanu Razblinjajoča se polovica se dvojčici fizično razideta, v Shafakovi Časti pa tudi čustveno. Včasih je izguba nepopravljiva, tako v romanu Čast kot v romanu Samotnost praštevil, kjer odsotna dvojčica postane razlog neprestane krivde in bolečine.
Literarni dvojčki postanejo orodje, ki ga avtorji uporabijo za razkrivanje družbenih norm. Pisateljica Elif Shafak razkriva posledice patriarhalne časti, Larry Trembley kaže na brutalnost ideološkega nasilja, Brit Bennet pa medtem skoraj neopazno razkriva mehanizme delovanja rasizma.
Sodobni romani z motivom dvojčkov nas tako ne vabijo le v prepoznavanje zrcalne bližine, temveč tudi v razmislek o razdaljah – tistih nevidnih, ki jih ustvarimo sami, ali nam jih vsili zunanji svet. Dvojčki v literaturi so več kot zanimivost – so priložnost za globok vpogled v človeško naravo in družbo, v kateri živimo.
