Priporočamo v branje
Ljudje potujemo in migriramo že od samega nastanka človeštva. Prve opise potovanj najdemo v Egiptu, zgodbo o brodolomcu, ki se znajde na čarobnem otoku, in zgodbo Egipčan Sinuhe, ki opisuje beg v Azijo in življenje v izgnanstvu, slednja obstaja celo v slovenskem prevodu. Po Homerjevi Odiseji sledijo Herodotovi opisi potovanj, kasneje zasledimo vojne potopise različnih vladarjev. V srednjem veku postanejo popularni opisi različnih romanj, v 4. stoletju zasledimo prvi resni potopis ženske avtorice Egerije, Pisma o romanju. Za njo sledijo Margery Kempe, Lady Mary Wortley Montagu, Isabella Bird, Gertrude Bell in Mary Kingsley.
Ena prvih slovenskih popotnic in potopisk je Alma M. Karlin, v današnjem času pa je takih, ki so napisale vsaj en potopis, kar nekaj: Nataša Kramberger, Benka Pulko, Vesna Milek, Mojca Pišek, Agata Tomažič … Slovenci najpogosteje v potopisih opisujemo Jakobovo pot.
Literarni potopisi ne spadajo čisto v leposlovje, temveč gre za presečišče literarnega ustvarjanja z novinarskim poročevalstvom (Merljak Zdovc, 2008), in kakor pravi Blatnik (2015), se novinarske tehnike in metode zbiranja podatkov spojijo z literarnimi prvinami jezika, da ta estetsko ugaja.
Andrej Blatnik, Besedi na sledi: Lovljenje knjig v Južni Aziji
UMco, 2025
Gre za potopis, ki bi ga morali prebrati vsi knjigoljubci, saj univerzitetni profesor, urednik in avtor skoraj dvajsetih knjig na svojih poteh, mnogokrat literarno obarvanih, rad raziskuje manj obiskane kraje, kjer išče prodajalne in menjalnice rabljenih knjig in spoznava nove knjižne prijatelje. Mnogokrat naleti tudi na knjige, ki jih potem objavi v zbirki S poti Cankarjeve založbe, kjer tudi urednikuje, leta 2024 pa je prejel nagrado Nede Pagon za najboljšega slovenskega urednika. S potopisom nas Blatnik popelje po Indiji in drugih južnoazijskih državah, kjer spoznamo vsakodnevno življenje izza zakulisja stereotipnih predstav.
Irena Cerar, Svetišča narave
UMco, 2024
Svetišča narave niso navaden potopis. Cerarjeva se je odpravila na šest različnih lokacij po Sloveniji, kjer je preživela teden dni, spoznala nove ljudi in kot pozorna opazovalka narave zapisala podrobnosti naravnih habitatov v kočevskem gozdu, v slovenskih gorah, obiskala pa je tudi Sečoveljske soline, prekmursko obrežje, Škocjanske jame in Kozjanski park.
Gre za domoznansko gradivo, kjer se seznanimo s čudovitimi znamenitostmi naše Slovenije, ki jih Cerarjeva mojstrsko preplete z osebnimi doživljanji in literarnimi ter mitološkimi pogledi. Delo je primerno tudi za družinsko branje.
Alma M. Karlin, Peš po domačih krajih
Cankarjeva založba, 2023
Dragoceno literarno pričevanje Alme M. Karlin, poliglotke, popotnice in pisateljice, med vsemi njenimi izdanimi deli ne sme biti prezrto, kajti gre za domoznansko literaturo, ki jo je zapisovala med letoma 1934 in 1936, zapiski pa so leta 2021 prišli v hrambo Narodne in univerzitetne knjižnice. V potopisu opisuje mnoge slovenske kraje in gradove, tudi na Dolenjskem. Na izletu je bila v Soteski, Šentjerneju, na gradu Pišece pri rodbini Moscon in tudi na Gorjancih. Na izletu v Novem mestu je s prijateljico Theo spila dobro kavo, na Trški gori pa sta zaradi oporečne vode pili le vino in pivo. Monografija je opremljena z bogatim slikovnim gradivom.
Nataša Kramberger, Brez zidu
Cankarjeva založba, 2014
Pisateljico, kolumnistko in kmetovalko Natašo Kramberger poznamo predvsem po zadnji knjigi Po vsej sili živ, ki ji je letos prinesla nagrado Prešernovega sklada. Svoj prvenec je izdala leta 2007, ta je bil nominiran za kresnika, preveden in nagrajen z evropsko nagrado za književnost. Preden se je začela ukvarjati s kmetovanjem v Jurovskem dolu, ki ga opisuje v zadnjih dveh monografijah, je med letoma 2004 in 2014 živela v Berlinu in v tem času tudi še kam odpotovala ter zapisovala svoja doživetja v obliki dnevnika. Tako je nastal potopis Brez zidu, ki je med njenim opusom morda rahlo prezrt.
Tomaž Mihelič, 33: to ni še ena zgodba o Caminu
5ka, 2024
Pravzaprav gre še za eno knjigo o Caminu, ki v načinu pripovedovanja odstopa od drugih. Avtor nas s svojim nahrbtnikom Bubijem in humorjem popelje na svojo romarsko pot, čeprav ni religiozen. Na poti spozna mnogo novih prijateljev, s katerimi je ohranil stike po tej izkušnji večtedenske hoje do svetišča sv. Jakoba v Santiagu de Compostela.
Tomaža Miheliča poznamo kot novinarja, čigar muza pisanja je Vesna Milek, in tudi kot umetnika z imenom Marlenna, ki je s pesmijo Lahko ti podarim samo ljubezen nastopil na Evroviziji leta 2002. Miheliča je k objavi knjige spodbudilo potovanje v Tanzanijo, kjer je videl mnogo bede in tam pomagal v lokalnem okolju, ves denar od prodaje njegovega prvenca, ki nasmeje, pa gre samo za dobrodelni namen v Afriko, kamor se Mihelič redno vrača.
Vesna Milek, Pariz: ljubezni iz drugih časov
UMco, 2024
Vesna Milek nas v tej knjigi popelje po Parizu, tako da z njo spijemo literarno kavo v različnih pariških kavarnah, seveda napolnjenih z dimom. Spoznamo velike francoske umetnike, njihove muze in fascinantne življenjske zgodbe. Pariz ni le geografski kraj, temveč mitski prostor življenja, smrti in preporoda. Gre za senzibilno, intimno in estetsko branje z zgoščenimi referencami, ki bralca ne zadušijo.
Marko Pogačar, Latinoamericana ali 1000 španskih besed
Goga, 2024
Marko Pogačar je Splitčan, ki je do zdaj izdal 12 pesniških, proznih in esejističnih knjižnih del, za mnoga pa je prejel tako domača kot mednarodna priznanja in nagrade. Precizen prevod Dušana Šarotarja ohranja poetiko izvirnika, ki z zgodbo poveže temne človeške usode. Gre za kratko pripoved na 91 straneh, ki pravzaprav predstavlja literarno razglednico Latinske Amerike.
Viri:
Blatnik, A. (2015). Literarno novinarstvo: prosojnice pri predmetu Knjižne vsebine v popularni kulturi. Pridobljeno s http://e-ucenje.ff.uni-lj.si/course/view.php?id=122
Chomsky, N. (1998). Odgovornost intelektualcev. V: Somrak demokracije (str. 7–44). Ljubljana: Studia humanitatis.
Kramberger, N. (2014). Brez zidu: časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004–2014. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Merljak Zdovc, S. (2008). Literarno novinarstvo: pojav in raba sodobne pripovedne novinarske vrste v ZDA in Sloveniji. Ljubljana: Modrijan.
Nežmah, B. (2012). Časopisna zgodovina novinarstva: na Slovenskem med letoma 1797–1989. Ljubljana: Študentska založba.
