Glamping: med udobjem in naravo
Ko si sodobni človek težko vzame čas zase, lahko narava postane njegovo pribežališče za regeneracijo in sprostitev. A tradicionalno kampiranje ni več edina izbira za oddih v naravi, saj glamping združuje stik z naravo z udobjem hotelskega bivanja. V Sloveniji se ta turistična panoga razvija že več kot desetletje, pri čemer Dolenjska, Bela krajina in tudi Posavje izstopajo kot hitro rastoča turistična destinacija v zadnjih letih.
Kaj je glamping?
Beseda glamping je zloženka besed glamour in camping. Prvič se je pojavila okrog leta 2005 v Veliki Britaniji. Slovar slovenskega knjižnega jezika glamping opredeljuje kot »taborjenje v razkošno urejenem, opremljenem, vnaprej pripravljenem šotoru ali premični hišici«. Pogosto gre za lesene hiške, platnene šotore ali mobilne enote z lastno kopalnico, klimatsko napravo in celo zasebnimi jacuzziji ali savnami. Glamping se uveljavlja kot butična oblika turizma, ki gostom omogoča stik z naravo, ne da bi se morali odpovedali udobju, ki ga omogoča hotel.
Začetki glampinga
Čeprav se izraz glamping uporablja šele od začetka novega tisočletja, je ideja luksuznega kampiranja stara. Že plemiške odprave in kolonialna potovanja so uporabljali razkošne prenosne rezidence v obliki šotorov (seveda pa so imeli s seboj tudi služabnike).
Prvi glamping se je v Sloveniji pojavil leta 2010 na Bledu z lesenimi hiškami v obliki šotorov. Arhitekt Peter Ličen, pionir slovenskega glampinga in soustanovitelj podjetja Lushna, pravi: »Glamping je lahko trajnostna alternativa velikim hotelom. Je dosti manj invaziven do prostora, pri glampingu izhajamo iz lokalnega okolja, lokalnih materialov in možnosti v okolici.«
Med Kolpo, Gorjanci in Savo
Slovenija ima več kot 300 glamping destinacij, od tega se jih približno 25 nahaja v jugovzhodni Sloveniji.
V Beli krajini se nahajajo Glamping Maleric, Posestvo Lovšin, Holiday Resort Bela krajina, Big Berry, Glamping Kolpa resort, Na vrtu K25, Camping Bela krajina, Glamping Lucky House, Glamping Krone Kolpa Heaven, Turizem Grabrijan, Eko vas Rinčica in Gozdne vile va vrti in še kakšen.
Na Dolenjskem si lahko privoščite glamurozno kampiranje v Hiši oddiha v Gorenji vasi pri Šmarjeti, čisto blizu v Škocjanu se nahaja Natural Cottage Glamping Eco Tiny house, potem pa imamo na poti proti Ljubljani dva glampinga v Trebnjem – Hayrack Vesel in Hiškovec ter enega v Višnji Gori – Kavbojska dežela. V prihodnosti lahko pričakujemo turistični glamping kompleks za športnike v Češči vasi poleg Olimpijskega centra ter nadstandarden glamping v gozdu na Gačah.
V Kočevju glamping ponujajo Somova gora, Hidden cabin in Grajski kamp, v Ribnici obstaja Glamping happiness, v Posavju pa imajo glamping ponudbo Terme Paradiso, Premium Mobile Homes Čatež in Terme Čatež.
Mija Šteblaj, vodja Mini Kolpa Resorta, pravi: »Na voljo imamo sedem glamping šotorov z vso udobno opremo in dodatno ponudbo, kot je biološki bazen, ter sedem lesenih hišk. Naši gostje so večinoma družine iz Beneluksa, Nemčije in Švice. Radi se vračajo.«
V dodatni ponudbi imajo še izposojo koles in kajakov, zeliščni vrt, športne aktivnosti in zajtrk iz lokalnih sestavin, ki ga zjutraj prinesejo gostom do šotora.
Rahlo drugačen koncept imajo v Eko vasi Rinčica znotraj Kanu kampa Radenci. Vodja Andreja Rade pravi: »Naš koncept je ‘glamping kamping’. Hiške v obliki šotora se nahajajo v starem sadovnjaku, poimenovane so po starih sortah jabolk in hrušk. V ponudbi imamo izposojo kajakov, rafta in minirafta, imamo naravno kopališče na Kolpi, obiskovalci lahko opazujejo naše živali in pečejo na žaru. Gre za skupnost in naravo.«
Hiške so narejene iz lokalnega smrekovega lesa, so toplotno izolirane in namenjene predvsem družinam. »Naši gostje se pogosto že poznajo ali pa se spoznajo pri prvem bivanju v našem glampingu. Hiške so blizu in hkrati omogočajo tako druženje kot zasebnost,« dodaja.
Ekološki vidiki gradnje
Glamping se lahko razvija v sožitju z naravo, če temelji na rabi lokalnih materialov in sonaravni prostorski umestitvi. Dober zgled so izolirane lesene hiške iz domačega lesa, kot jih gradi Eko vas Rinčica. Toda v praksi pogosto prihaja do odstopanj. Številne glamping enote v Sloveniji so nastale brez ustreznih dovoljenj, na kmetijskih zemljiščih, v naravnih habitatih, tudi na območju Nature 2000. Posebna problematika se nahaja ravno na območju voda, saj mora biti vsaj pet metrov obvodnega pasu prostega.
Problem t. i. črnih gradenj kaže na nujnost bolj jasno določenih prostorskih aktov, predvsem pridobitve gradbenega dovoljenja, ki trenutno meče glamping šotore v isti koš z zidanimi hiškami. Če glamping hiško zapustimo, bi ta v svojem okolju morala razpasti v nekaj letih, in to brez sledu.
Prav Glamping Kolpa Resort je prejemnik znaka Slovenia Green Accomodation, kjer so mnenja, da zagotavljanje kriterijev trajnostnega turizma ustvarja turizem, ki ohranja naravo za naše potomce.
Pari, družine ali kar oboje?
Ključna programska odločitev vsakega ponudnika se nahaja v vprašanju, komu je glamping sploh namenjen.
Ličen pravi: »95 % pritožb na Bledu se je zmanjšalo, ko smo uvedli koncept ‘couples only’.«
Družine prav tako potrebujejo več infrastrukture in animacije, medtem ko pari potrebujejo mir in zasebnost. Slednji segment pa je pogosto tudi bolj finančno vzdržen. Morda je navaden kamp dosti bolj ustrezen za družine.
Ličen tudi svetuje: »Z družino si vzemite 10 dni oddiha v navadnem kampu, potem pa se s partnerjem/partnerico oddahnite za par dni v glampingu.«
Glamping kot izkušnja
Dober glamping presega samo namestitev, gre za povezavo arhitekture, lokalnih zgodb, kulinarike in drugih doživetij.
»Gostoljubje in turizem sta dva različna termina in gostoljublje pomeni deljenje izkušenj in vrednot, gre za dodano vrednost in ne kratkoročni dobiček,« meni Ličen.
Gostje želijo doživeti celostno izkušnjo, tako stik z naravo kot z gostitelji in lokalnim okoljem. Uspešni ponudniki pa izstopajo po unikatnosti, svoji zgodbi ali posebnem odnosu do narave.
Cene in okoljski odtis
| Tip namestitve | Cena/noč (€) | CO₂ odtis/noč (kg) |
| Klasični kamp | 25–100 | 2–3 |
| Glamping | 45–200 | 5–7 |
| Hotel (3–4*) | 100–180 | 15–25 |
Cene glampinga v Sloveniji se gibljejo med 45 in 270 evri na noč,
povprečje pa se giblje med 70 in 200 evri. Najdražji glampingi dosežejo ceno tudi čez 500 evrov na noč. Ogljične emisije so sicer mnogo manjše od emisij bivanja v hotelu, le-ti pomenijo tudi velik poseg v okolje. Še vedno pa so približno dvakrat večje kot kampiranje v navadnem kampu, vendar se da izpuste nadzirati s samo politiko vodenja.
Med vizijo in odgovornostjo
Glamping ni muha enodnevnica, temveč je tudi odgovor na globlje družbene in okoljske probleme, saj izpostavlja potrebo po počasnejšem, zavestnem turizmu, ki združuje udobje z naravo. Regije, kot so Dolenjska, Bela krajina in Posavje, s svojo naravno raznolikostjo, lokalnimi skupnostmi in še ne povsem razvitim turizmom ponujajo plodna tla za razvoj butičnega, trajnostno naravnanega turizma.
Ob potencialih pa ne gre spregledati izzivov: neurejene zakonodaje, odsotnosti enotnih meril za objekte, pa tudi vprašanj glede prostorskega vpliva in vključevanja lokalnega okolja. Kot poudarja arhitekt Peter Ličen, mora razvoj glampingov temeljiti na spoštovanju narave in prostora, povezovanju skupnosti in ne na hitrem zaslužku brez vsebine.
Glamping bo postal dolgoročno vzdržen le, če bo razumljen kot celostna izkušnja – preplet arhitekture, narave, gostoljubja in lokalnih zgodb. Pa tudi regijski razvoj bi moral temeljiti na podpori manjšim ponudnikom z jasno opredeljenimi programi.
Glamping tako postaja privlačna oblika turizma, pa tudi vzor, kako sobivati z naravo – ne le začasno, ampak tudi trajno.
