Spominjam se trenutka, pisalo se je leto 1995, ko so nas člane Plesnega društva Terpsihora obvestili, da imamo naslednje vaje že v prenovljenih prostorih Kulturnega centra Janeza Trdine. Zelo živo lahko opišem zajetje vseh čustev, ki so nas takrat preplavila, ko smo vstopili v veliko plesno dvorano, kot bi vstopili v posvečen prostor. Pozdravila nas je Staša Vovk, strokovna tajnica Zveze kulturnih društev Novo mesto, in nam izrekla dobrodošlico z besedami, tu je zdaj dom novomeških kulturnih društev! Tako mi je kot svoji naslednici »v duhu« rekla tudi, ko je odhajala v pokoj. V teh več kot dvajsetih letih je na dobrih 200 kvadratnih metrih vadilo in se tako z ljubiteljskih kulturnim (po)ustvarjanjem oplajalo več kot 10.000 tisoč otrok, mladine in odraslih. A ne samo vadilo, občasno so v njih tudi manjše plesne produkcije, sobotne lutkovne matineje, razstave likovnih del, produkcije mladinske filmske in fotografske ustvarjalnosti, mednarodna literarna srečanja, in še in še. Prav gotovo je prav tu učesana moja bojevita naravnanost, da kletne prostore kulturnega centra za vsako ceno ohranimo za potrebe kulturnih društev in skupin. Vsako toliko se namreč stegujejo imperialistični prsti kakšnega podjetnega možaka, ki na svojem ročnem digitronu na hitro izračuna tržno vrednost kvadratnega metra. Da, vse to je posledica preveč materialistično naravnane družbene stvarnosti, ki bi na vsak način rada zmanjšala ta mnogoplastni pomen (ljubiteljske) kulture in umetnosti -nekateri pa so svoje misli tesno ukrojili v hipotezo, da kvalitetna ljubiteljska kultura lahko uspešno deluje tudi z drobižem, medtem ko profesionalna umetnost lahko resno ogrozi kak proračun.
Primaren namen in smisel umetniškega (tudi po-)ustvarjanja nikakor ni dokazovanje skozi ekonomske izkaze in učinke -morda bi bilo bolj smelo, če se vprašamo, kako umetnost in za njo kulturna produkcija dvigata kakovost življenja posameznika in širšega okolja, v katerem deluje. Še več, drznila bi si celo misliti, da bi odlični menedžer, ki si je zvečer ogledal dobro gledališko predstavo ali likovno razstavo, naslednji dan lahko sprejemal boljše odločitve. Velika verjetnost je, da smo ravno z umetniškim delom dvignili lastno izkušenjsko vrednost – zavoljo tega pretika – smo se bili morebiti sposobni odmakniti od problema in videti širšo sliko, kar pomeni, da se je umetnost na kompleksen način odrazila tudi v ekonomiki uspešnosti določenega podjetja. Ustvarjalno in kreativno razmišljanje je namreč gibalo vsakega uspešnega gospodarskega ali javnega kolektiva. Kar ljubiteljski društveni kulturi včasih manjka, je kakšen hitropotezni računar, ki bi seštel, koliko vsak od 100.000 ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev, ki danes delujejo v Sloveniji, prinese skozi trošarine nazaj v državno malho, pa četudi se štirje stisnejo v avtomobil, ki ga poganja najcenejše dizelsko gorivo. Vaje so namreč večkrat tedensko, nastopov pa ima posamezno društvo tudi do šestdeset na leto. To zagotovo ni zanemarljiv podatek. Prepričana sem, da kulturna društva od dobljenega evra, državi in lokalni skupnosti vrnejo najmanj tri.
Razsežnosti ljubiteljske društvene kulture
Pa razlistajmo še v druge funkcije kulturnega ljubiteljstva; prva je zagotovo kakovostno preživljanje prostega časa. V tem pogledu ima vključitev v kulturno društvo tudi močan socializacijski pomen, ki omogoča afirmacijo tudi tistim posameznikom, ki v vsakdanjem delovnem ali družinskem okolju ne dosegajo osebnega zadoščenja in potrditve ali pa so iz bioloških (mladina, starostniki, invalidi), ali kakšnih drugih razlogov potisnjeni na rob. Po podatkih, ki jih beležimo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) je opaziti, da je danes velik delež ljubiteljskih ustvarjalcev pripadnikov starejše generacije. Kulturna ustvarjalnost znotraj društev in skupin omogoča kvalitetno druženje in aktivno preživljanje prostega časa in ohranja mentalno vitalnost starejše generacije. Prenekateri pa v tem obdobju razvijajo talente, ki so bili v aktivni delovni dobi potisnjeni na rob. Znotraj različnih društev upokojencev danes v Sloveniji uspešno delujejo literarne, likovne in pevske sekcije. Vsekakor bi veljalo k dosedanjim aktivnostim in ukrepom na področju zdravih življenjskih navad vključiti tudi kulturno udejstvovanje v društvih, tja sodita vsaj plesanje v folklorni ali plesni skupini, kjer danes poleg številčnejše otroške in mladinske populacije plešejo tudi odrasli (npr. balet za odrasle) ali pa starejši (veteranske folklorne skupine). Temu polnokrvno sledi funkcija kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Vrsta kulturnih skupin skuša neinstitucionalni in nepoklicni status kulturnega društva izkoristiti za polno svobodo ustvarjanja in eksperimentiranja. Take skupine se pojavljajo predvsem na področju gledališča in lutkarstva ter sodobnega plesa; na področju Dolenjske in Bele krajine so to predvsem skupine za sodobni ples (Plesno društvo Terpsihora, Imani, Krokar, Harlekin, GŠ Krško) lutkovne skupine (Taus Teater, Lutkomotiva, Mokre tačke, Boljšji teater) in gledališče (gledališke skupine in društva Little Rooster Productions, Vesel Teater, Protagonisti).
Slednja, a gotovo izjemno pomembna je ustvarjalnost mladih, še neuveljavljenih avtorjev, ki skozi fazo kulturnega ljubiteljstva lahko preidejo v poklicno kulturno umetniško delovanje. Na tem mestu nikakor ne smem izpustiti Oddelka za spektakelske umetnosti, ki ga je ustanovil režiser Matjaž Berger in je deloval kot društvo znotraj Gimnazije Novo mesto, torej kot neinstitucionalno gledališče, ki je vključevalo tudi mlade nepoklicne igralce, gimnazijce. V okviru tega izjemnega kolektiva, ki je uprizarjal spektakle v skrbno izbranih, a precej nenavadnih ambientih (kamnolom, mostovi, stadioni, kraške jame itd), v jeziku sodobne gledališke oblike, performansa in žanra, ki se imenuje umetniška akcija. Kasneje sicer na gimnaziji delujejo še skupine: Goga, Protagonisti in 3mini in Baltazar, skupina za gledališče, a nobena med njimi ne doseže razsežnosti Oddelka za spektakelske umetnosti, ki je pomembno razprl polje uprizoritvenih praks na Slovenskem.
Tako lahko uvidimo, da tudi v okviru klasičnih društvenih pojavov lahko pridemo do vrhunskih dosežkov skupine – po zaslugi izjemnih strokovnih vodij in seveda značilnega pristopa k delu – prenekateri kolektivi med njimi pa danes predstavljajo enakovredno vzporednico poklicnim ansamblom oziroma ustanovam. V Novem mestu je to nedvomno bil Oddelek za spektakelske umetnosti, v vseslovenskem prostoru pa je to danes zagotovo vrhunski in mednarodno priznani vokalni (društveni) kolektiv Carmina Slovenica, ustanovljen 1997, pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec. Slednji je s popolnoma samosvojim umetniškim konceptom, ki ga je poimenoval choregie, na svetovne odre in glasbeno sceno prinesel nov način uprizarjanja vokalnega gledališča od glasbe srednjega veka do glasbeno-scenskih projektov nove glasbe.
Zgodovinska vloga in aktualna problematika
Zgodovinsko vlogo ljubiteljske društvene kulture je dobro poznati,saj iz nje korenini današnja kulturna politika prenekaterega kulturnega centra ali lokalne kulturne strategije. Organizirano ljubiteljsko kulturno delovanje sega v Sloveniji v drugo polovico 19. stoletja, v obdobje čitalništva. Nadaljevalo se je s samostojnimi prosvetnimi društvi in kulturno dejavnostjo članov, ki je bila del druge osnovne dejavnosti (orkester pri dolenjskih Sokolih). Število izobraževalnih, kulturno-prosvetnih, telovadnih oz. športnih, narodnih in drugih društev pa je neprestano naraščalo. Med letoma 1945 in 1950 imamo na Slovenskem prek 500 posvetnih društev znotraj katerih delujejo kulturne sekcije, postopoma se ustanavljajo tudi strokovne zveze (pevske, gledališke, folklorne), s tem pa pride tudi do zametkov nove organizacijske podobe, ki se je postopno začela preoblikovati v Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij, ki je neposredno povezovala kulturna društva in skupine, pa tudi sama je imela lastni program. V prvi polovici sedemdesetih let je Zveza kulturnih organizacij, kasneje Zveza kulturnih društev med svoje najpomembnejše naloge opredelila spodbujanje množičnega interesa za kulturo, uresničevanje načela »celovitosti kulture«, zavzemanje za kvalitetno kulturno vzgojo, izvajanje dela nalog v okviru kulturne akcije, usposabljanje strokovnih delavcev in organizatorjev kulturnega življenja, sodelovanje s Slovenci zunaj Slovenije in s kulturnimi organizacijami drugih narodov in narodnosti.
Prav te naloge danes najdemo zapisane v prenekateri občinski strategiji ali lokalnem programu za kulturo pa tudi v ustanovnih aktih posameznih kulturnih centrov in domov, ki so v svoje strategije vpisali tudi posebno skrb za kulturna društva. Le redki pa tem zapisom polnokrvno sledijo tudi v praksi. Mnoga društva v regiji se namreč borijo za neprofitne najemnine vadbenih prostorov ali najeme dvoran za svoje produkcije. Zgodi se namreč, da lokalno kulturno društvo razproda ogled svoje predstave ali koncerta, večji del izkupička prodanih vstopnic pa roma v blagajno upravitelja dvorane, ki je mimogrede vpisana tudi v evidenco o kulturni javni infrastrukturi. Društvom v tem primeru žal ni v korist niti obstoječi zakon (ZUJIK), ki dovoljuje različne interpretacije, kaj so dejanski stroški dvorane. Tako se na primer zgodi, da je za domači orkester dvorana Slovenske filharmonije v Ljubljani cenejša kot domača dvorana Kulturnega centra Janeza Trdine, pri čemer prva upošteva status društva v javnem interesu na področju kulture, druga pač ne. JSKD se na tem mestu vseskozi zavzema za ustreznejši partnerski odnos in povezovanje na različnih nivojih med posameznimi kulturnimi subjekti, pri čemer se v reprezentančni program kulturne politike vedno vključi tudi kvalitetna kulturna društva. Kvaliteta ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja mora vendarle ostati na prvem mestu, včasih pa je le to težko ohranjati oziroma zadržati v improviziranih pogojih dela. Nekaj razbremenitve lahko prinesejo večletni razpisi lokalnih skupnosti za redno delo društev, če izpostavim zgleden primer Mestne občine Novo mesto.
Slovenija: 5000 kulturnih društev in 100.000 članov
Zelo zanimiv podatek je tudi število kulturnih društev in skupin, ki vseskozi narašča; v drugi polovici šestdesetih let imamo 500 društev, okoli 1500 skupin, v začetku osemdesetih 1000 društev, 2700 skupin. Danes pa imamo v Sloveniji 5.000 registriranih kulturnih društev in 100.000 vključenih posameznikov. V regiji Dolenjska, Bela krajina in Posavje jih je sicer v registru vpisanih več sto, če upoštevamo tudi tiste, ki so pripisali besedo kultura v imenu društva, ki ima sicer osnovno dejavnost šport, turizem itn. Polnokrvno se z ljubiteljsko kulturno produkcijo, ki jo lahko vidimo skozi pregledna srečanja in revije sklada, ukvarja 280 kulturnih društev in 300 sekcij.
Danes je po zvezah kulturnih društev JSKD edina oseba javnega prava na področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja, med njegove temeljne strokovne in razvojne naloge pa sodi izvajanje izobraževalnih in prireditvenih programov za vse zvrsti kulturnih dejavnosti, izpopolnjevanje in usposabljanje v kulturi in umetnosti, ter dodeljevanje finančnih sredstev, če povzamem zelo na kratko. A bolj kot to velja omeniti tudi pridobivanje dodatnih znanj za mlade, ki jim JSKD skozi Študijski center omogoča prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Na ta način sklad mladim brezposelnim poleg možnosti neposrednega prehoda na trg dela skozi subvencijo za zaposlitev, prispeva k opolnomočenju mladih pri pridobivanju dodatnih znanj, veščin in informacij s področja kulturnih vsebin, če izpostavim samo nekatere module izobraževanja, v katere se danes vključujejo mladi; ekonomika in upravljanje za kulturnike, šola zborovstva in zborovski menedžment, šola dirigiranja in plesne pedagogike, komunikacijske kompetence, kulturni vodiči, kulturni organizator in producent, filmska in lutkovna šola itd. Tovrstne finančne spodbude smo kot jugovzhodna regija do danes še premalo izkoristili. Spodbudno je tudi to, da za finančno spodbudo lahko poleg uporabnikov državnega proračuna in lokalnih skupnosti zaprosijo tudi društva. Prav tako nismo izčrpali vseh razvojnih možnosti in potencialov ljubiteljske društvene kulture in njenih posameznikov, ki jo je moč povezati tako z izobraževanjem, vzgojo, turizmom in industrijo, ekologijo ter digitalno sfero, vsak med njimi odpira veliko svežih pristopov za nadaljnji razvoj. Povezovanje vedno izboljša kakovost programov in olajša izvedbo tako v operativnem kot finančnem smislu.
Kulturna društva – družbeno vezivo
Neprecenljivi izkazi kulturnega udejstvovanja so nedvomno medsebojno spoštovanje, kulturna komunikacija in izražanje, ustvarjalnost, sposobnost kreativnega razmišljanja, utrjevanje medsebojnega zaupanja in razvijanje empatije, upoštevanja in sprejemanja drugih, tudi drugih kultur, sodelovanje v skupini, vseživljenjsko učenje, spodbujanje drugih, zadovoljstvo in veselje ob uspehih drugih, kot bi bili naši lastni. Uvideti, kaj je dobrega v prostoru in pridati v prihodnjem času ideje, kako lahko sam ali kot kolektiv prispevam k temu, da bo še boljše.
Na tem mestu vidim številne kulturne skupine in društva, ki so pripravljene medsebojno sodelovati, se povezovati, si izrekati podporo, pohvalo, vedoželjno spremljati širšo ljubiteljsko in profesionalno kulturno sfero, ki spodbuja k zdravi tekmovalnosti in k širjenju lastnih predstav in kulturni razgledanosti.
Na tem mestu vidim ljubiteljskega kulturnika, ki se radovedno in spoštljivo vključuje k ogledu akademske umetniške produkcije, ki je v našem Novem mestu izjemno bogata. Do kod vse seže umetniški izraz lahko v nas prebuja le čustva občudovanja in ponosa. Na tem mestu nikakor ne vidim posameznika s skromnim razumevanjem in (ne)videnjem razsežnosti kulture in umetnosti, obžalovanja vredno pa je predvsem to, da včasih celo s slabšalnim, poniževalnim in kritizerskim vokabularjem v javnem prostoru škodi drugemu društvu, kulturni ustanovi ali posamezniku, saj vse to škodi celotni kulturni produkciji, tak posameznik žal ne more sebe izkazovati kot kulturnika.
ZAKLJUČEK: Samo naše skupno, povezano delovanje prinaša Novemu mestu (in širše) nove priložnosti. Čas, ki ga mislimo v družbi kulturnih, znanja polnih, pogumnih, pa tudi vplivnih posameznikov najrazličnejših profilov, interesov in strok, ki jim je skupno prepričanje, da je kultura ne le način uresničevanja naše prepoznavnosti, ampak tudi presežna, dodana vrednost, ki prav vsakemu med nami lahko ponudi premislek, občutje, odziv in navdih.
