Vino je hrana za dušo in pijača za telo. S človekom sta nerazdružljiva že od pradavnine. O izvoru vinske trte kroži več mitov in legend, nekaj pa je gotovo – vinska trta je ena prvih kulturnih rastlin, iz katere se je človek hitro naučil pridobivati alkoholni napitek – vino.
S človekom si deli tudi življenjska obdobja: grozdje najprej zori na trti, kot otroka ga mora negovati skrben vinogradnik, nato iz mošta z alkoholnim vrenjem preide v vino, vinar mora tega najstnika znati ukroti in ga voditi po pravi poti, da doseže svoj vrh in najvišjo kakovost. S starostjo pa začne izgubljati na svoji žlahtnosti in okusu. Človeka spremlja ob običajnih dnevih kot tudi ob posebnih priložnostih. Skozi zgodovino se je pojavljal v različnih oblikah in vlogah.
Prazgodovinska in antična ljudstva so ga uporabljala ob verskih, slavnostnih obredih. Z njegovim pitjem so se želeli približati bogovom, saj je vino veljalo za božansko pijačo. Že stari Grki so slavili dionizične obrede in praznik trgatve kot steber kulture. Z vinom je močno povezana tudi Biblija, ki ima veliko prispodob izpeljanih ravno iz trte in te žlahtne tekočine. Zahodna družba torej živi z vinom, ki ima častitljivo dediščino in je tako rekoč del naše identitete. Navdihovalo je tako številne umetnike, ki so mu v svojih delih peli hvalnice, kot tudi mnogokaterega slehernika, ki mu je pomagalo skozi življenje.
Kakšen je položaj vina danes, nam v tokratni številki Rasti razkrivajo ugledni vinski strokovnjaki, ljudje, ki živijo z vinom in za vino.
Jože Rozman piše o vinski kulturi, za katero se zdi, da je ubrala samostojno pot, kar je povezano z izobraževanjem o vinu. Poiskal je tudi kar nekaj zanimivih biblijskih zgodb, ki imajo svoj izvor v vinu oz. so z njim povezane. Vinska strokovnjakinja iz KGZ Novo mesto Ivanka Badovinac predstavlja tradicionalna dolenjska in belokranjska vina. Iz grozdja, iz katerega navadno nastanejo mirna vina, pa lahko dolenjski vinarji izdelajo tudi kakovostne dolenjske penine. To vinarsko področje predstavlja Marjeta Kocjan. Da vina pišejo posebne in svojstvene zgodbe, nam pokaže Lea-Marija Jakše-Colarič, ki je ena izmed letošnjih Nahtigalovih nagrajenk. Nagrado za življenjsko delo pa je prejel enolog dr. Julij Nemanič. Obema iskrene čestitke!
Rok Petančič in Majda Zorec Karlovšek nam predstavita dve vinski zgodbi, in sicer pot modre frankinje in šmarnice. Da so prihodnost v vinarstvu mladi, nam razkriva pogovor z novim vodjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Vino in hrana gresta z roko v roki, vendar moramo, da doživimo popolno kulinarično izkušnjo, včasih tudi malo prisluhniti kakšnemu sommelierskemu nasvetu. Prava izbira je gotovo Franci Mežič.
Dolenjski griči, posejani z vinsko trto, in ljudje, ki soustvarjajo vinske zgodbe, vabijo k prebiranju decembrske Rasti.
Ostanite z nami tudi v prihodnje, v prihajajočih prazničnih dneh pa ne pozabite nazdraviti z odlično vinsko kapljico.