Drobtinice

VI.

je tekel vse do roba

se prevesil je navzdol

in kljub nihanju

med življenjem in smrtjo

užival v razgledu

VII.

sleherni dan je odhajal na delo ob isti uri

in sleherni dan se je ob isti uri 

z dela vračal domov

sedel je v svoj naslanjač

vklopil je računalnik in tv

in užival v svoji tišini

ki je nihče ni smel zmotiti

tako ga je vsakdanja rutina

popeljala do bridkega konca

vmes pa se ni zgodilo nič

vendar kaj je nič

a se nič zgodi ali se ne 

a nič nekaj je ali nič ničesar ni

VIII.

zase pravi, da je bilo takole:

nihala je med prej in potem

se razdvajala med včeraj in jutri

se ujela v kroženju plime in oseke

se bojevala z angeli in demoni

poplesavala je s svetlobo in temo

in tulila je z volkovi …

da 

vse to in še več

vse to je bila mea

njena (pre)tesna koža

je ogledalo tvojega sveta

IX.

zadrgetalo mu je telo

ko ji je odpel bluzo

in se s prsti sprehodil

po bujnem travniku 

njenih sadov …

in za trenutek je bilo videti

da uživa v svoji trgatvi

kot čebela v sladkosti 

svojih cvetov

storil je to le dvakrat

potlej pa se preselil

na novo poljano …

mar tam rože dehtijo drugače 

X.

gledati navznoter je 

bilo zanj prenaporno

kot bi nase naložil vso

breme tega sveta

in ga uzrl odznotraj

polnega ostrih robov

ostri robovi so

rezali v brbončice jezika

polno ostrine je 

legalo nadenj …

čez njegovo temno nebo

po katerem so oblaki

slačili svoje težke 

sajave suknje z željo

da bi se enkrat samkrat

enkrat samkrat sprehodili

po čistini …

… zaman

srce je bilo umazano

umazano od krvi