Turizem v zidanicah, ki sloni na ponudbi zidanic kot turistični nastanitvi, se je začel razvijati leta 2009. Takrat je bil ustanovljen Konzorcij Turizem v zidanicah, ki je združeval približno 100 lastnikov zidanic, ki so se zanimali za oddajanje svojih zidanic kot nastanitvenih zmogljivosti v turistične namene. V okviru LAS Dolenjske in Bele krajine je Občina Mirna Peč v sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto uspešno izpeljala dva projekta, s pomočjo katerih je razvila model razpršenega hotela za trženje zidanic v vinorodni deželi Posavje. Pozneje sta se projektu pridružila tudi Obsotelje in Kozjansko. Projekt je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, osi LEADER.
Prvotna zamisel je produkt razvijala v tri smeri – stare zidanice in hrami kot kulturna dediščina, namenjena ogledu, vinotoči, v katerih se bi izvajala gostinska ponudba, in sobodajalstvo, ko gre za oddajanje zidanic v najem turistom.
Danes imamo v ponudbi zidanice z Dolenjske (največ jih je na Trški gori, v Grčevju, Gradišču pri Trebnjem in Stari gori …), iz Bele krajine in s Kozjanskega, blizu 50 jih je vse skupaj, ponudbo pa si želimo še povečati – tudi izven vinorodne dežele Posavje. Po svojem značaju so si zidanice zelo različne – od tradicionalnih, ki skozi videz in opremljenost govorijo zgodbo preteklosti, do modernih, od katerih mnoge gostom nudijo dodatno ponudbo, kot sta vroča kad in savna, ki sezono podaljšata v jesen in zimo, hkrati pa gostom nudita dodatno udobje v objemu zasebnosti, vinskih goric in lepih razgledov.
Kaj so zidanice?
Te so v osnovi gospodarski objekt, namenjen shranjevanju orodja in vina, pa tudi prenočevanju vinogradnikov.
Kot je zapisano v Strategiji razvoja zidaniškega turizma iz leta 2007 (izraz »zidaniški turizem«, je pozneje kot ustreznejši zamenjal izraz turizem v zidanicah. Tako v članku poimenovanje »zidaniški turizem« uporabimo zgolj tam, kjer so tako poimenovani viri oziroma dokumenti in imen ne moremo spreminjati, povsod drugod pa je uporabljen izraz turizem v zidanicah, op. a.), je Slovenija v času nastajanja strategije premogla približno 25.000 ha vinogradniških površin, kar je približno polovica površine, na kateri je bila v 19. stoletju posajena trta. Danes je žal ta površina še bistveno manjša – dobrih 15.000 ha, pove Matjaž Pavlin, tajnik Konzorcija Turizem v zidanicah. Vinogradništvo je bilo torej v preteklosti pomemben gospodarski dejavnik. Prvo naseljevanje v vinograde sega v 13. stoletje, na današnjo podobo slovenskih goric pa so v veliki meri vplivali zakoni po drugi svetovni vojni, ki so spremenili zemljiško posest, zapišejo v strategiji. Dodatno današnjo podobo vinskih goric zaznamuje čas 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Prvič zasledimo uvrstitev zidanic v počitniška bivališča pred drugo svetovno vojno, po vojni to število upade, saj so se z nacionalizacijo mnoge med njimi spremenile v stanovanjske objekte. Tudi v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so se mnoge zidanice spremenile v počitniška bivališča, še ena prelomnica pa se je zgodila v času osamosvojitve, je zapisano v strategiji.
V letu 2003 je Turistična zveza Slovenije zidanice razdelila v tri osnovne tipe:
a) majhni, starejši objekti, namenjeni izključno gospodarski funkciji,
b) velike, sodobne zidanice, usmerjene v pridelavo vrhunskih vin s kvalitetnimi bivalnimi prostori,
c) zidanice kot večje ali manjše počitniške hiše z udobnimi prostori in primernimi parkirišči.
Zadnjo kategorijo zidanic je možno vključiti v izgradnjo celovitega turističnega produkta, ki bi dopolnil sicer dokaj bogato in raznoliko slovensko turistično ponudbo.
V Strategiji razvoja zidaniškega turizma, ki je bila podlaga za takratni projekt, danes pa vse bolj uspešen produkt Turizem v zidanicah, ugotavljajo, da so zidanice kljub precejšnji raznolikosti v večini primerov vzorno urejene. Hkrati zidanice izpostavijo kot možen objekt za turistično ponudbo. »Gre za unikat slovenske turistične ponudbe, ki ga je glede na kapacitete možno dobro tržiti in izkoristiti do sedaj praktično »mrtev« kapital. Zidanice tako nudijo cel spekter najrazličnejših možnosti: od nastanitve s kompletno oskrbo, organizacije zabav, vinotoča do prodaje lastnega vina ob vinski turistični cesti« (Strategija razvoja zidaniškega turizma).
Kot v priročniku Turizem v zidanicah, ki je nastal v sklopu zgoraj omenjenega produkta in v pomoč vsem, ki bi se odločili za oddajanje zidanic v najem, ugotavlja ena od avtoric, Lea-Marija Colarič-Jakše, so zidanice posebnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja, večino pa jih vinogradniki intenzivneje koristijo le v jesenskem času trgatve in drugih opravil, sicer pa so (bile) prazne. Mnogi vinogradniki so jih lepo uredili: spodnji prostori so namenjeni vinogradniški opremi, predelavi grozdja in shranjevanju vina, v zgornjih prostorih pa se nahajajo prenočišča, kuhinja in sanitarije. In te zidanice je možno oddajati v najem, pri tem pa ponuditi še ostale domače dobrote. Uporaba zidanic v turistične namene pa hkrati prinaša ohranjanje kakovostne kulturne kmetijske krajine in preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč. Produkt Turizem v zidanicah torej daje lastnikom alternativo, da svoj objekt oddajo v turistične namene.
Tako je bil storjen ta pomemben korak v smer razvoja turistične ponudbe v zidanicah. In čeprav je projekt predvideval razvoj turističnega potenciala v tri smeri, se je v sklopu zgoraj omenjenega projekta razvil predvsem produkt Turizem v zidanicah v smislu oddajanja nastanitev, v okviru katerega je danes turistom na voljo med 45 in 50 zidanic na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kozjanskem. A se ta številka vseskozi spreminja, saj se lastniki, ki bi si v svojih zidanicah želeli gostiti turiste in jim vdahniti nov smisel, lahko za priključitev produktu, ki ga od začetka leta 2022 trži in upravlja Razvojni center Novo mesto, pred tem pa je to počel Kompas Novo mesto, odločijo kadar koli. Prav tako geografsko niso vezani le na Dolenjsko in Belo krajino, ampak si želimo ponudnike tudi od drugod.
Kako se vključiti v produkt Turizem v zidanicah?
Turizem v zidanicah je edinstvena turistična ponudba, ki gostu ponuja avtentično nastanitev, pristno doživetje podeželja ter mir in sprostitev. Gre torej za to, da lastniki svojo zidanico namenijo domačim in tujim turistom, ki so jih pripravljeni v njej gostiti. Za to morajo sicer izpolnjevati pogoje, določene tako v Zakonu o gostinstvu kot Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, kategorizacija nastanitvenih obratov pa pove, koliko zvezdic ima ponujeni nastanitveni obrat. V sklopu Turizma v zidanicah si prizadevamo, da vse nastanitve zadostijo pogojem za 3 zvezdice. V produkt se torej lahko vključi vsakdo, ki ima zidanico, ustrezne dokumente zanjo in željo gostiti turiste. Prav gostoljubje je tu ključnega pomena. Tako lastniki svojim zidanicam, ki so jih uredili predvsem zase, omogočijo novo dodano vrednost, pa tudi trženje produktov, kot so vino, domače mesnine, sir, med … turistom, ki prihajajo v zidanice.
Ponudba zidanic se ves čas spreminja, saj se priključujejo novi ponudniki, kdo pa tudi odide. Ne gre torej za zaprt sistem, ampak so vedno dobrodošli novi lastniki zidanic, ki se najprej vključijo v Konzorcij Turizem v zidanicah, ki je organiziran kot društvo, in nato v ponudbo Turizma v zidanicah, ki jo trži Razvojni center Novo mesto.
Konzorcij se je oblikoval leta 2009 s ciljem informirati, povezovati lastnike in tržiti zidanice ter deluje po principu društva. Ima svoj statut, zbor članov, upravni odbor, nadzorni svet in disciplinsko komisijo. Zbor članov je sklican enkrat letno, 9-članski upravni odbor pa se sestaja po potrebi. Prednosti takšne organizacije so predvsem v enotnem nastopu na trgu, razvoju in trženju zidanic, pomembni so tudi svetovanje in pomoč posameznikom, vključenim v konzorcij, predvsem pa izmenjava znanj in izkušenj med lastniki oziroma gostitelji, skupni nastopi na sejmih, skupno oblikovanje ponudbe ipd. Leta 2019 je konzorcij prevzel tudi koordinacijo evropske vinske kulturne poti Iter Vitis za Slovenijo. V ta namen je oblikovano partnerstvo, v katerem med drugim sodelujeta tudi Slovenska turistična organizacija in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Oblikovanih je tudi nekaj turističnih programov, ki vključujejo vse tri vinorodne dežele Slovenije in en čezmejni program s Hrvaško. Cilj je povečati prepoznavnost Slovenije kot vinorodne dežele odličnih vin in bogate vinogradniške tradicije, ki jo bodo gostje lahko odkrivali skozi različne vinske zgodbe. V konzorciju so prepričani, da bosta z vključitvijo v kulturno pot Iter Vitis, ki se oblikuje pod okriljem Sveta Evrope, Slovenija in slovensko vinogradništvo dosegla še večjo prepoznavnost. Konec leta 2020 je v svetovnem merilu inovativna turistična ponudba Turizem v zidanicah prejela tudi nagrado za najboljšo evropsko destinacijo trajnostnega in kulturnega turizma, kar zagotovo pripomore k boljši prepoznavnosti in trženju zidanic.
Kdo so turisti v zidanicah?
Mir in tišina sredi vinogradov, v osrčju gričevja, od koder se razlegajo čudoviti razgledi po sosednjem hribovju ali po dolini, ki jo morda preseka rečna struga … Daleč od mestnega vrveža in napornega vsakdana, priložnost za posedanje v tišini, sproščanje, uživanje v lokalni kulinariki ali pa za raziskovanje bližnje in daljne okolice. Vse to združujejo in ponujajo zidanice.
Zidanice so si hkrati podobne, a toliko različne, da se najde nastanitev za vsak okus – z očarljivimi balkoni, terasami, razgledi, nekatere pa ponujajo še savne, masažne kadi, izposojo koles in tudi zajtrke. V zidanice prihajajo gostje s praktično vsega sveta, največ seveda iz Evrope. Pred epidemijo covid-19 so zidanice obiskovali pretežno tuji gostje, v času epidemije pa so tudi po zaslugi turističnih bonov zidanice kot nastanitev spoznali še slovenski gostje. Zaradi vseh omejitev so v letu 2021 v zidanicah prenočevali pretežno slovenski gostje (86 %), pozneje pa je delež tujih gostov začel spet naraščati (lani 70 %). V 14 letih, odkar produkt živi, se je število nočitev z nekaj 100 povzpelo na več kot 8300 nočitev letno (podatek za lani). Največ nočitev so lani ustvarili domači gostje (30 %), za petami so jim Nemci s 24 %, nato pa Nizozemci (7 %), Belgijci, Avstrijci, Italijani in drugi. Največ nočitev se v zadnjih letih ustvari od maja do oktobra z vrhuncem v juliju in avgustu.
V današnjem času vedno več turistov išče lokalne, avtentične in trajnostne produkte in zidanice so gotovo posebnost v naši okolici. Zgolj nastanitev za turista torej ni dovolj, pomembna so doživetja, ki jih lahko turist izkusi v okolici. In tu je priložnost za ostale turistične ponudnike, da s svojo ponudbo pritegnejo in dodajo košček v mozaik turistovega doživetja.
Kje najdemo ponudbo zidanic?
Ponudba zidanic je zbrana na spletni strani produkta www.zidanice.si, kjer so predstavljene vse zidanice, ki so trenutno na voljo za oddajanje, in kjer si lahko vsak uporabnik ogleda vse podrobnosti o določeni zidanici in hkrati preveri razpoložljivost v želenem terminu. Je pa ponudba zidanic na voljo tudi na drugih domačih in tujih prodajnih kanalih, kot so Booking.com, Airbnb, Holiday home, Happy rentals ipd.
Da je ponudba Turizma v zidanicah unikatna, zanimiva in odlična, potrjujejo tudi vrhunske ocene na različnih rezervacijskih portalih, na kar smo lahko res ponosni. Razvojni center Novo mesto kot pooblaščeni tržnik in Konzorcij Turizem v zidanicah skrbita za povezovanje ponudnikov. »Organizirana so tudi različna izobraževanja in strokovne ekskurzije, kjer si člani ogledajo kakšne primere dobre prakse, kar je za vse zelo koristno. Združeni v konzorcij dosegamo tudi večjo prepoznavnost in lažje in bolj enotno nastopamo na trgu. Kot svojega partnerja nas sprejema tudi Slovenska turistična organizacija, ki nam pomaga pri promociji,« pove Matjaž Pavlin, tajnik Konzorcija Turizem v zidanicah.
Za naprej se želimo bolj povezati z vinorodno deželo Podravje. V ta namen že potekajo pogovori s Halozami in Lendavskimi goricami. Naš cilj je čim prej doseči vsaj 100 zidanic, ki bi sprejemale turiste na prenočevanje. Tako bi postali še bolj prepoznavni, bili pa bi deležni tudi večje podpore Slovenske turistične organizacije in ostalih tour operatorjev. Zaželeno je, da je na eni vinski gorici čim več zidanic, ki se oddajajo v najem, da lahko oblikujemo posebne programe in nastanimo tudi manjše organizirane skupine.
VIRI:
Priročnik Turizem v zidanicah (2009)
https://turisticni-novinarji.si/2020/11/03/evropska-nagrada-za-konzorcij-turizem-v-zidanicah/, dostopno dne 14. 5. 2025
Statut Konzorcija Turizem v zidanicah
Strategija razvoja zidaniškega turizma (2007) – dostopno 14. 5. 2025 na http://www.zuzemberk.si/data/economy/Strategija_ZT_koncna.pdf
Matjaž Pavlin, tajnik Konzorcija Turizem v zidanicah
